Kaj mi lahko kdo pomaga? :neutolažljiv jok:
P.S.
Uvajam novo kategorijo retorična vprašanja. Pri tem ne pričakujem odgovora na vprašanje, niti ne bom odgovarjal na komentarje, mogoče bo pa komu vseeno uspelo pogruntata za kaj se gre. LP
Kaj mi lahko kdo pomaga? :neutolažljiv jok:
P.S.
Uvajam novo kategorijo retorična vprašanja. Pri tem ne pričakujem odgovora na vprašanje, niti ne bom odgovarjal na komentarje, mogoče bo pa komu vseeno uspelo pogruntata za kaj se gre. LP
Danes se je zaključila strokovna ekskurzija v Pariz, kakor so jo poimenovali. Po 18-urni vožnji z avtobusom v eno smer, smo le prispeli v Pariz, ki smo ga tako željno pričakovali že več mesecev. Za razliko od konvencionalnih potovanj smo šli na lastno pest z atobusom in profesorji, ki so v Parizu živeli dalj časa. To se je na koncu izkazalo za dobro potezo, saj smo videli Pariz s plati, ki je z normalnim ogledom nebi. Seveda, šli smo tudi do vseh popularnih znamenitosti Pariza. Vsekakor pa smo bili glede na zgodovinske aspiracije naše skupine bolj osredotočeni na zgodovinske objekte in dejstva Pariza.
Vrednostnih obsodb (ali je blo kaj všeč/brez veze) ne bom podajal danes, ker misli in občutki še niso urejeni. Tako da bom o tem mogoče spregovoril kdaj drugič. Je pa vse skupaj minilo hitro. Ko odmisliš vse kar te v realnosti čaka (že jutri), potem gre hitro mimo. Tudi 18-urna vožnja :). Skratka, videli smo dovolj, utrujeni smo bili, saj smo prehodili veliko, poleg tega pa še vožnja, ampak jutri se ponovno začne ‘real life’.
Toliko za danes …
O čem bi danes? Samo par vrstičk, da ne bo prazno? Malo bluzenja? Kaj pa ahko drugega delaš ob nedeljah kot samo bluziš in gledaš uro in si misliš: Daj premakni se že kazalec na steni. No, moram priznat, da je šel današnji dan kar hitro mimo. Malo rekreacije, veliko razmišljanja in umirjen večer. “Nedelja lep je dan za srečne ljudi …” pravi en refren, mislim, da skupine Flirt. Zelo star komad. Tisti, ki se jih spomnite, sloveli so s komadi, ki so poleg njihovega polizanega in pocukranega stasa vabili najstnice … He, he to so bili časi
No drug komad je že bolj v stilu … “Nedelja, prokleta nedelja …” Tudi ta sicer zelo star, Parni valjak. Ne vem zakaj, ampak ta komad mi je kr pri srcu
Kar pogosto si ga vrtim, če se le da … in si ga pojem:
Nedjelja, prokleta nedjelja, nigdje nikog pustinja
U nasim snovima, jos samo sjecanja
Cekamo mi samo cekamo, balerina zar si zaspala
Zar stvarno ne vidis, na kakvom tankom ledu plesemo
Dolazi duga duga noc, al i ona mora proc
I kada kise padaju, tvoje mi usne trebaju
Da me smire svojim njeznim dodirom
jer ljubav nije nestala, samo se sakrila
Otvori oci pogledaj sto je iza oblaka
I kada kise padaju tvoje mi usne trebaju
Da me smire tvojim njeznim dodirom.
Toliko za danes … ![]()
Evo me!
Pravijo, da je moderno imeti blog. Pa bomo videli, kako mi ga bo (če mi ga bo) uspelo pisat. Mogoče je sedaj čas, ko sem ves navdušen nad vsem in bi 1000 idej spisal, ampak raje ne bom. Odločil sem pa se, da tu ne bo negativnosti (mogoče majhno, ko bo res volja taka), tukaj bo samo pozitivnost in optimizem za nov dan in nov začetek. No, naj ne izvzamem družbene kritičnosti o kateri vsi govorijo pa v bistvu noben niti ne ve, kaj to sploh je v resnici. No, ne bom že prvič pametoval …
Se beremo, čim bolj pogosto
Welcome to blog.siol.net. This is your first post. Edit or delete it, then start blogging!