Danes, 5:30 zjutraj. Svetloba je že prodrla skozi žaluzije. Jutro. No, vsega tega nisem videl dokler … bzzzz … bzzzz … bzzzz Zamahnem z roko, saj me je žgečkanje in skakanje po mojih (nagih) delih telesa začelo motiti. bzzzz … Huh, je le odletela. Hvalabogu. Gremo nazaj spat. Še obrnem se ne, zopet ta znani zvok bzzz in žgečkanje po ušesu. Bum, zamahnem in se udarim v uho. AUAUAUAUA Šumi v ušesu. Mentalno sem bil sedaj že pošteno prebujen, zato mi ni preostalo drugega, kot da odprem luč in začnem kremžljivo gledati po sobi. Kje je? Nikjer je ni videti. Skoraj sem že obupal, ko … bzzzz in črn madež na rjuhi. TOOOOOOOO! Vzamem copat v roko in … bum … omedlela od šoka je padla po tleh. Muha. Hitro jo primem in jo vržem v smetnjak s pokrovom. Ali je preživela, ne vem. Glavno, da je bil sedaj moj spanec rešen.

Muhe me nervirajo. Komarji ne toliko, odpreš Baygon in že pikirajo po tleh ali pa kot v uni reklami bežijo ven skozi odprto okno. Muha pa bzzzz … bzzzz … Zanimivo pa je to, da zmeraj, ko se je lotim iskat in jo skušam prizemljit, jo tudi res prizemljim. Ponavadi, ko se jih čez dan lotim, jih skoraj ne morem ujet. Hm … So tudi muhe občutljive na to ali je dan ali je noč? Kdaj je njihov reakcijski čas najboljši? Biologi, kakšna ideja? Nisem biolog tko da ne vem. Se pa tudi vnaprej in za nazaj opravičujem biologom, da tako brutalno pobijam muhe, vsaj ponoči, ko mi kratijo moj spanec.